Podrobnosti
Polde Gošnik - P. O. W.: zgodba vojnega ujetnika
Avtorica: Irena Tršinar
Urednica: Monika Kokalj Kočevar
Fotografije: Polde Gošnik idr.
Impresum: Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2009
Obseg in mere: 130 str., ilustr., 30 cm
Zbirka: Zbirka Moja zgodba, št. 3
Jezik: slovenski
Vezava: mehka
ISBN: 978-961-6665-05-6
Polde Gošnik, rojen leta 1923 v Celju, pripada generaciji, ki je bila prisilno mobilizirana v nemško vojsko. Septembra 1942 je odšel od doma in najprej preživel 4 mesece na urjenju v kasarnah na Tirolskem in v Nemčiji, kjer je bil vključen v divizijo Gorskih lovcev. Njegova enota je bila poslana v Afriko – štiri mesece se je gibal v krajih severne Tunizije, dokler se njegov vod ni predal zaveznikom; postal je eden prvih vojnih ujetnikov. Preko Glasgowa na Škotskem so ga z ladjo prepeljali v ZDA, kjer je preživel 3 leta in pol v 4 taboriščih: Roswell (New Mexico), Fort DuPont (Delaware), Fort Dix (New Jersey) in Butner (Severna Karolina). Američani so z vojnimi ujetniki ravnali korektno in v skladu z ženevsko konvencijo. Organizacija je bila zelo dobra, saj je bilo treba poskrbeti za okoli 400.000 vojnih ujetnikov v 155 baznih in okoli 500 podružničnih kampih. Zato so jih zaposlili, tudi Polde Gošnik je dobil delo, vključil se je v kulturno življenje ujetnikov in čakal na repatriacijo. Preko opustošene in sestradane Evrope je domov prispel šele avgusta 1946. Povojno obdobje pa je bilo za prisilne mobilizirance težavno, saj so jih smatrali za »pripadnike sovražne vojne formacije«. Kljub temu je postal višji strokovni učitelj na Zobotehnični srednji šoli v Ljubljani in po upokojitvi ostal častni član Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije.
Pred časom se je odločil, da bo svoje spomine zapisal, pri tem mu je pomagala hčerka Irena Tršinar. Spomini temeljijo na njegovem dnevniku, spodbudila jih je z mnogimi vprašanji in dopolnila z zgodovinskih informacijami na podlagi uradnih virov ter osebnih stikov s strokovnjaki iz Slovenije, Škotske in Združenih držav Amerike.
