Podrobnosti
Po ljubljanskih ulicah
Po ljubljanskih ulicah: prometni vrvež ljubljanskih ulic 20.
stoletja
Avtorica: Andreja Zupanec Bajželj
Fotografije: Dragan Arrigler idr.
Prevod: Martin Cregeen
Impresum: Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2016
Obseg in mere: 56 str., ilustr., 30 cm
Jezik: slovenski in angleški
Vezava: mehka
ISBN: 978-961-6665-41-4
Mestna občina Ljubljana je bila leta 2016 nosilka laskavega naziva Zelena prestolnica Evrope. Ob tej priložnosti smo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravili fotografsko razstavo Po ljubljanskih ulicah - prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja.
Razstavni katalog z besedo in fotografijami zarisuje prometno podobo slovenske prestolnice skozi celotno dvajseto stoletje. Zgolj nekaj več kot desetim avtomobilov in 22 motornim kolesom se je 6. septembra 1901 na ulicah Ljubljane pridružil tramvaj. Prvo javno vozilo, v katerem je bilo prostora zgolj za trideset potnikov. Urejanje prometa in težave v njem so se stopnjevale po koncu druge svetovne vojna. Močna industrializacija mesta ter gradnja novih stanovanjskih predelov sta povzročila, da so okretne tramvaje morali nadomestili trolejbusi. V potniški promet se jih je do leta 1971 vključilo kar 53, takrat pa so jih dokončno nadomestili z avtobusi.
Podobo mesta je zaznamoval tudi nagel razvoj avtomobilizma. Leta 1965 je bilo v Ljubljani namreč na novo registriranih zgolj 4.184 osebnih vozil, razvoj pa je drvel vse do današnjih skupno 1.396.694 registriranih cestnih vozil na Slovenskem. Vse gostejši promet so v mestu poleg prometnih miličnikov začeli urejati tudi semaforji. Prvi je bil na križišče Gosposvetske, Celovške in Prešernove ulice pri Delavskem domu postavljen šele leta 1956. Splošna uveljavitev avtomobilov je korenito posegla tudi v samo podobo prestolnice: mestne ulice so se širile, zarisali so se parkirni prostori in garaže, potrebna je bila uvedba kolesarnic, sprehajalnih površin ...
Odlična vizualna pričevanja omenjenega razvoja so v svoje fotoaparate beležili najvidnejši fotografi/fotoreporterji in prav njim gre zahvala, da lahko mesto spremljamo skozi ohranjene podobe.
